Matthew 5

Izesú zopegaló monó lo kimimó

1Izesú nene vegená mukí alegesá ikago ánigoake zopegaló iteko minamó. Noigo, izegipala zuha nene aitoka alegesá iki minamó. 2Niago nene Izesú monó láa loko lo kimimó:

Logoliza vizeakalímini gihila

(Luk 6:20-23)

3Kigikámini henonimú gilikago lemeko mina vegenakumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Okulumalímini lapaná nene ali lá inigave. 4Itó ive nama iki miluma giliki miniaká niamó nene keikumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Ómasímo kelémo zou litive. 5Itó kugupenini aliki limiki miliaká niamó nene keikumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Mikasiuka nene Ómasímini helisa henoni mukí nene ali lá inigave. 6Itó Ómasímini avogisaló hee hee liki minatakumú miluma giliki miniaká niamó nene keikumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Hee liki minatamó nenémo kigika itive. 7Kigika hizi kimiaká niamó keikumú gelekugo nene kogoliza nivizemó geleaká noive. Ómasi eza agika hize kimitimó neve. 8Itó kigika gizopagi miniaká niamó nene keikumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Keza miniki Ómasi ániganigave. 9Itó kilími zou liaká niamó nene keikumú gelekugo kogoliza nivizemó geleaká noive. Ómasímo izegipáne zuha niave loko loketanogo ive. 10Itó hee lo mina mogona ámegetiaká niató miluma netá alikitiki gopoguni milikimikago miniaká niamó keikumú gelekugo nene kogoliza nivizemó geleaká noive. Keza nene okulumalímini lapanató viki minanigave. 11Itó nenikumule liki alivi letivi iki gopoguni mililikitiki likilími golesa galasa iki lotoka lataka nihizilikitikoma nene lokogoliza vizitave lokogó nene gelenouve. 12Okulumakú meinavatini sipisi netimó nenazo, nenemú mulutikú lamaná giliki lokogoliza viziki láa liki gilitave: Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve gozapá nene áminámini ikitamóma nenazo, Ómasímo ámina vegenaki meinava napa kimimó nene ámináminoko liminogo ive liki lokogoliza vizilo.
4 Isa 61:2
,
5 Age 37:11
,
8 Age 24:3-4
,
10 1 Pit 3:14
,
11 1 Pit 4:14
,
12 2 Iki 36:16; Apo 7:52


Age itó liví nenémini gakola

(Mak 9:50; Luk 14:34-35)

13Lekeza nene mukí vegenalitini age lilí iki niave. Agémini lagaváa asú itimó nene, nana oko goha alémo melelé itune. Ma aminogo une. Ha netá loló okamó nenazo, nenemú lekeko ale ahulokuko, ká omane mikasiló neiko nene, vegená nenete lisiki goihá ziki vigá igá inigave. 14Itó lekeza nene mikasiuka vegená mukilitini livíini lilí iki niave. Liví napa nene agokaló ale utó molonouko, netá makolímo ale hitosá amive. 15Itó liví lege molokoko nene somotunú gahumá oakaláa nomive. Holomaló molokuko nene, numukú nia vegená hize sata o asú okimiaká noive. 16Lekeza miniki aliki atímo livímáminoko vegená nene hize sata oketatize. Lá okoko nene, lekelisi lamaná iki iki miliki itamó nene vegená nenete ánigiiki laga kivisekiko, okulumakú ametipini agepoka litaze.
14 Zon 8:12, 9:5
,
15 Mak 4:2; Luk 8:16, 11:33
,
16 1 Pit 2:12


Mosé lo hukoko li gakokumú

17Nenikumú nene Mosé lo hukoko li gakó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete li likimina gakó ale ahulatove loko okane liki lakagata gelemilo. Ale ahulatove loko lumumó negopa, mogonáa lo utó oko lokugo gihila zitive loko lumumóma neve. 18Gakó lamaná lo likimitoze, gililo: Okulumaki mikasigi velesá vo tolova amoko ha nekoma nene, Mosé lo hukoko li gakokutí gakó koma ma gopa aminogo ive. Ha mino-loko voko neiko nenémini gihila utó inogo ive. 19Nenemú makó eza lo hukoko li gakokutí koma makó avutá apeleoko vegená lugáate ámináminiki avutá apilitave loko lo kimitimó nene, okulumakú Ómasímini avogisaló eza lemeko minanogo ive. Itó makó eza lo hukoko li gakó gele alekoko vegená makolite ámináminiki gili alitave loko lainim-oketatimó nene, okulumakú Ómasímini avogisaló iteko minanogo ive. 20Nénisi láa loko lo nolukumuve: Lekeza nene monó mogona apí ikimiaká nia vetini itó Palisaio monó vetini mogonáinimú gilikago hee lokogó noitive liki giliaká niamóza, lekelí hehe liki miniaká nia mogonatini nenémo keí mogonáini kiviligemitimó nene, lekeza okulumakú Ómasímini avogisaló ma iteminigave.
18 Luk 16:17


Lizapaló moloakalímini gakola

21Mosé lo hukoko li gakokutí avotikini láa liki li kiminamóma neve: Geza vegená kepele helemo. Makolímohe makolímohe ve makó apele hilitimó nene, gakó hozámini mututoni loló itive. 22Itó nénisi nene láa loko lo nolukumuve: Makolímohe makolímohe agivelahinimú izapaló molatimó nene gakó hozámini mututoni loló inogo ive. Itó makolímohe makolímohe agivelahini ale mumusopa zeko litimó nene monó gizapa vetini kovogisaló goní napa inogo ive. Itó makolímohe makolímohe agivelahinimú aleko letoko negi ve lotatimó nene, áisi nene ló apalímini mututoni loló inogo ive. 23Nenemú geza nene guguni gizoaká netá matá aleko voko holomaló molatani zupa nene nigivénehiki logoka hotopotó igo lovaleta onousimóma nenazo, nenema ha neve loko gilitanimó nene, 24guguni gizoaká netá neneló ahulokako, neko nene, voko gigivekahiki gakó ligili hagili iki nene likigizakú aliki ali hulu itáive. Ali hulu iiki nene guguni gizoaká netáma nene goha voko Ómasímini holomaló molatane. 25Ve makó eza geí lihimamú goní ogetanogo goní numutoka gelémoko noviko, gapoloka niviki nene lihimavaka asú itive loko netá makó amezo. Itó áminagi aleloko gopa hanuva goní ale heleaká ve noitoka anititanimó nene, goní ale heleaká vemámo pilisi vetini kigizakú gelémo molokiko keza nagá numukú ahuligimikataze. 26Neza lamaná lo nogumuve. Geza Ómasímini nagá numuni napagú minokoko lihimakámini meinaváa koma napa apaso asú amitanimó nene áminagú mino-loko voko minanogo ane.
21 Gá 20:13; Gapo 5:17


Vená loká oaká gakó

27Mosé lo hukoko li gakokutí avotikini nene gakó láa liki li kiminamóma neve: Haitó vená makó loká amo. 28Itó nénisi nene láa loko lo nolukumuve: Ve makó nenémo vená makó nene ánigo amu hilitimó nene ámina vená nene agikatunú mota loká okamó nenazo, nenémini lihima aitoka minanogo ive. 29Nenemú gogómula lugaloka nenémo lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma nene, gugupe avasavagi minoko nene meikú holokatanize. Nenemú gogómula nenémo gelémo gopa okative loko gogómula lugaloka nene hize likoko ale ahulozo. Gogómula hamoki minoko vávani oko minanogo ane. 30Itó gigizani lugaloka nenémo lihima aleaká gapogú gelémo nomilikoma, gugupe avasavagi minoko meikú holokatanize, nenemú gigizani lugaloka hukoko ale ahulozo. Gigizani hamoki minoko vávani oko minanogo ane.
27 Gá 20:14; Gapo 5:18
,
29 Mat 18:9; Mak 9:47
,
30 Mat 18:8; Mak 9:43


Vená kimisele ahuloaká gakó

(Mat 19:9; Mak 10:11-12; Luk 16:18)

31Mosé lo hukoko li gakó makó láa loko neve: Makó eza venala ahulotatove loko nookoma nene pepa luhuva gizo ameoko nene ahulotatize. 32Itó nénisi nene láa loko lo nolukumuve: Ve makolímohe makolímohe venala gumesisi mokoló mogonaló negopa hanuvamú amisele ahulatimó nene, ámina mini ezega emega oakalímini lihimavala nene goí o vanaloka minanogo ive. Itó alika vegi apiziki minasitímini lihimavala nene goí o vanámini amupiló iteko minanogo ive.
31 Gapo 24:1-4; Mat 19:7; Mak 10:4
,
32 1 Koli 7:10-11


Ómasímini avogisaló lo hukoaká gakó

33Mosé lo hukoko li gakokutí nene avotikini nene gakó láa liki li kiminamóma neve: Geza nene Ómasímini avogisaló lo hukoaká noanimó nene sozagutí ale moloko lamo. Guivahanímini avogisaló gakó lo hukoko lanimó nene gele alekako gihila utó inogo ive. Nene gakó lekeza mota gilinamóza, 34nénisi láa loko lo nolukumuve: Ómasímini avogisaló lo hukoaká gakó nene ahulalo. Okulumakutí nene Ómasímo gizapa olimiaká noimó neve. Nenemú okulumatoka ali miliki gakó li hukamilo. 35Itó imane mikasiló nene Ómasímo lisoaká noive. Nenemú mikasigú ali miliki gakó li hukamilo. Itó Zelusale nene okulumakú agulizaki ve napámini apá neve. Nenemú Zelusale numutoka ali miliki lo hukoaká nene ahulalo. 36Itó lekeza zopovatini loí zekikoma nene gakó li amikiko anupá loló amitimó, itó zopovatini anupá nene gakó li amikiko loí zemitimó neve. Nenemú zopovatiniló ali miliki gakó li hukamilo. 37Netá nenémináa ahuliiki lamaná oo loló itune likigó, itó óe loló amitune likigó lilo. Nenémini amupiló gakó makó litamó nene ve golesalokatí linigave.
33 Liv 19:12; Nam 30:2; Gapo 23:21
,
34 Zem 5:12; Isa 66:1; Mat 23:22
,
35 Isa 66:1; Age 48:2


Golesa netá apasoaká gakó

(Luk 6:29-30)

38Moseni gakó makó láa liki linamó nene giliaká niamóma neve: Makolímo gogómula hize likokikoma, ámináminoko aí agómula hize likozo. Makolímo gegepa ze letokikoma geza aí agepa ze letozo. 39Liki linamóza, nénisi nene láa loko lo nolukumuve: Likipilitune nikikoma lukugupelini ali agutó vizemilo. Nenemú ve makolímo gagamipa lugaloka zekikoma, gagamipa lugaloka nipilitive loko viligo amezo. 40Makolímo goní nogetoko nene siotika alekikoma nene, hepé gómagi gopa amezo. 41Itó kiapé makolímo henokanoni geheko gapo alínipaló vitane loko nolikoma, gapo hánagi nene hanuva geheko vozo. 42Itó makolímo geí netakumú voká nolikoma, hanuva amezo. Netá mataka gutá ale minatove lokikoma, amezo.
38 Gá 21:24; Liv 24:20; Gapo 19:21


Gala ve ligika kemeaká gakó

(Luk 6:27-28, 32-36)

43Gakó makó láa liki linamó nene giliaká niamóma neve: Geza gigika nene gigivekahini amezo. Gala vega nene aleko letoko mukahá apelezo. 44Liki linamóza, nénisi láa loko lo nolukumuve: Gala velini nene likigika kimiki nasahilí ikitalo. Gopoguni mililikitata vegenakumú Ómasiloka lilo. 45Lá niiki okulumakú ametipini gipala mohó gihila lilí iki minatave. Áisi lokago, aí ho silikakéna nenémo vegená golesagi lamanaki mukitoka hamó lelegitó hize hanatolimiaká noive, itó áisi lokago nene aí golini nenémo golesa iki mina vegenaki hee liki mina vegenaki hamó lelegitokó ale geha zelimiaká noive. 46Lekeza nene kigika likimita vegenakó nasahilí iki likigika kimitamó nene, Ómasímitokatí meinaváa alemitamó neve. Takisi gehani aliaká ve lekeza ánigi goselé iaká nia ve nenete kigika limita vegená nene ligika kimitune liki liaká niamole. 47Itó likigivetikinigó geké likitatamó nene, likigivetikini nana netá lamaná lilí ikimiaká niamó neve. Monó gilina vegenalitini suni negopa, monó gelema vegená kezagi ámina suni aliaká niave. 48Nenemú lekelisi okulumakú ametipo hee loko minoaká noimó nenéminikigó minalo.
43 Liv 19:18
,
48 Liv 19:2; Gapo 18:13


Copyright information for GAH